Znanstveniki z ameriške univerze Duke so razvili metodo, ki z uporabo umetne inteligence na podlagi ene same magnetne resonance omogoča napovedovanje hitrosti staranja možganov. Študija, objavljena v reviji Nature Aging, je analizirala 50.000 slikovnih pregledov in poudarja potencial te tehnologije za zgodnje odkrivanje demence. Medtem pa strokovnjaki iz Peruja poudarjajo, da je mogoče napredovanje Alzheimerjeve bolezni upočasniti z modificiranimi življenjskimi navadami. Nedavna študija kaže, da je mogoče tveganje za demenco zmanjšati za do 45 % z aktivnostmi, ki spodbujajo ključno beljakovino v možganih.

Nove študije iz Združenih držav Amerike so razkrile, da je okužba s covidom-19, zlasti v zgodnji fazi pandemije, povezana z višjim tveganjem za smrt zaradi raka, čeprav virus ni neposredno povzročil širjenja bolezni. Namesto tega je ustvaril okolje, v katerem so se lahko prebudile mirujoče rakave celice. Ločena raziskava je pokazala, da covid-19 povzroča presnovne in kognitivne spremembe, ki trajajo dolgo po tem, ko virus zapusti telo. Poleg tega je bila izkušnja življenja skozi pandemijo covida-19 povezana s hitrejšim staranjem možganov, kar kaže na subtilen, a merljiv vpliv na splošno zdravje možganov.

Znanstveniki so odkrili, da kopičenje presežnega sladkorja v možganskih celicah lahko poslabša Alzheimerjevo bolezen. Z zmanjšanjem tega kopičenja v laboratorijskih modelih so zmanjšali poškodbe celic in podaljšali življenjsko dobo, kar kaže na nov cilj za upočasnitev ali preprečevanje demence. Poleg tega raziskave kažejo, da lahko hoja ohranja možgane bolj zdrave, saj poveča raven možganskega nevrotrofičnega faktorja (BDNF), beljakovine, ki podpira zdravje možganskih celic. To bi lahko bilo še posebej pomembno za zmanjšanje Alzheimerjeve bolezni v afroameriški skupnosti.

V Hondurasu so zabeležili porast primerov okužb s COVID-19, medtem ko se je hkrati zmanjšala incidenca denge v bolnišnici Hospital Escuela. Kot posledica tega je vlada odredila obvezno delo od doma za javne uslužbence v četrtek in petek, prav tako pa je Ministrstvo za zdravje ponovno uvedlo obvezno nošenje mask v zaprtih in natrpanih prostorih. Te ukrepe so sprejeli zaradi povečanega števila okužb s COVID-19, influence, pljučnice in novega podlinije omikrona XFG. Pandemija COVID-19 pa ima lahko tudi nepredvidljive učinke na možgane, tudi pri tistih, ki se niso okužili.

Članek obravnava koristi popoldanskega počitka, še posebej v situacijah, ko je na voljo le malo časa. Raziskave potrjujejo, da dodatno spanje pozitivno vpliva na zdravje možganov. Eden od člankov omenja tudi vojaško navdihnjeno tehniko kratkega počitka, ki jo je delil strokovnjak.

Raziskave kažejo, da imajo hišni ljubljenčki, kot so psi in mačke, pozitiven vpliv na zdravje možganov in lahko upočasnijo kognitivni upad. Poleg tega, da delajo družbo, skrb za hišne ljubljenčke vpliva na naše možgane.

Raziskave so pokazale, da človeški možgani porabijo približno 20% energije telesa, tudi med počitkom, in jih primerjajo s superračunalnikom. Medtem pa poljski kardiologi poudarjajo koristi vsakodnevnega sprehoda za zdravje srca, kondicijo in duševni mir.

Nova raziskava je pokazala, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na zdravje možganov, tudi pri ljudeh, ki se niso nikoli okužili s SARS-CoV-2. Strokovnjaki so ugotovili, da je pandemija povzročila pospešeno staranje možganov, ne glede na okužbo z virusom.

Nove študije, objavljene v Romuniji in Kanadi, so pokazale, da fragmentiran in nekakovosten spanec povzroča poškodbe celic v možganskih žilah. Te ugotovitve ponujajo dodatne dokaze, ki kažejo, da motnje spanja povečujejo tveganje za razvoj demence. Raziskave poudarjajo pomen kakovostnega spanja za zdravje možganov.

Črna gora se je pridružila pobudi Brain Health Mission, katere cilj je spodbujanje zdravih navad in ozaveščanje o zdravju možganov v šolah. Ministrstvo za prosveto, znanost in inovacije Črne gore (MPNI) je izrazilo ponos nad podporo temu projektu.